P i c c o l o f i o r e
Nelle
mie valli gelate sta tornando la vita.
Oggi
un fiore che nasce ha una forza infinita.
Tra
le foglie cadute, di brina argentate,
vedo
un vivo colore che mi fa meditare.
Cosě
io chiedo a te, piccolo fiore,
perché
sfidi l’inverno ad ogni primo tepore?
"Ho
la foglia avvizzita, dal gelo bruciata,
ma
piů forte č la vita che ora voglio rinata.
Anche
tu come lui, piccolo fiore,
puoi
sfidare l’inverno, tu non devi morire.
Scuoti
a lungo quel ventre, devi farti sentire,
grida forte alla mamma che non deve abortire.
Mali
čvetiček
V mojih ledenih dolinah se obnavlja življenje;
roza, ki danes cveti, občuti veliko trpljenje.
Med odpadnimi listi, s srebrnimi bliski,
vidim prvo barvanje ki me vodi v premišljevanje.
Tako jaz vprašam tebi, uboga sirota,
zakaj zimi se upiraš za tako malo toplote.
Imam ovenelo listje, z ledom zažgano,
a močnejše je življenje ki mi je danes dano.
Tako tudi ti, mali cvetiček,
žimi moraš upreti, ti ne smeš umreti.
Močno stresi ta trebuh, da te bo mama čutila,
na v so grlo zarjovi, da te ne bo splavila.