P i c c o l o  f i o r e

 

 

Nelle mie valli gelate sta tornando la vita.

Oggi un fiore che nasce ha una forza infinita.  

 

Tra le foglie cadute, di brina argentate,

vedo un vivo colore che mi fa meditare.  

 

Cosě io chiedo a te, piccolo fiore,

perché sfidi l’inverno ad ogni primo tepore?  

 

 

"Ho la foglia avvizzita, dal gelo bruciata,

ma piů forte č la vita che ora voglio rinata."

 

 

Anche tu come lui, piccolo fiore,

puoi sfidare l’inverno, tu non devi morire.  

 

Scuoti a lungo quel ventre, devi farti sentire,

grida forte alla mamma che non deve abortire.

 

 

Mali čvetiček

V mojih ledenih dolinah se obnavlja življenje;

roza, ki danes cveti, občuti veliko trpljenje.

 

Med odpadnimi listi,  s srebrnimi bliski, 

vidim prvo barvanje ki me vodi v premišljevanje.

 

Tako jaz vprašam tebi, uboga sirota,

zakaj zimi se upiraš za tako malo toplote.

 

Imam ovenelo  listje, z ledom zažgano,

a močnejše je življenje ki mi je danes dano.

 

Tako tudi ti, mali cvetiček, 

žimi moraš upreti, ti ne smeš umreti.

 

Močno stresi ta trebuh, da te bo mama čutila,

na v so grlo zarjovi, da te ne bo splavila.  

 

 

<< Ritorna <<