B r i c i o l e   d e l   m i o   p a n e

 

Briciole del mio pane, lungo la strada smarrite.

Briciole del mio pane, con altro pane sostituite; 

 

talvolta vi ritrovo improvvisamente,

tra i fogli ingialliti di vecchi scritti della mia gente.

 

Briciole del mio pane, impresse in un libro di preghiere,  

alimento della mia infanzia con il quale la nonna mi nutriva tutte le sere.

 

Briciole del mio pane nascoste tra le note di vecchi canti, 

risuonate ancora fresche e spumeggianti come l’acqua delle sorgenti. 

 

Briciole del mio pane, appiccicate sulla bocca di un anziano,

ritornate subito fresche e croccanti, basta sapere prenderlo per mano.  

 

 

Briciole del mio pane, ovunque sparpagliate, 

stupidamente abbandonate, ma mai dimenticate.

 

Briciole del mio pane, pure io vi ho calpestato;

oggi vi cerco e vi ritrovo, vi ringrazio per non avermi abbandonato.

 

Briciole del mio pane, tornerete a lievitare!

Una lingua non muore, finché qualcuno la sa amare.

 


 

 

Mrve mojega kruha 

 

Mrve mojega kruha, po poti izgubljene.

Mrve mojega kruha, z drugim kruhom nadomeščene.

 

Včasih vas najdem med našimi starimi pravljicami skrite,

začuden obstanem kako ste čudovite.

 

Mrve mojega kruha, vtisnjene v molitveniku,

ste bile prva hrana s katero me je vsak dan dojila moja nona

  

Mrve mojega kruha, skrite med strunami mojih  pesmi,

ste vedno sveže  in peneče kot voda kadar iz izvira teče.

  

Mrve mojega kruha, na usta starca prilepljene,

spet se vračate  sveže, samo če za roko nekdo ga pospremi.

  

Mrve mojega kruha, okoli mene povsod raztresene,

po neumnosti zapusčene, a nikoli pozabljene.

 

Mrve mojega kruha, tudi jaz sem vas tlačil;

spoznal da sem se zgrešil.

 

Danes vas isčem povsod kjer ste bile,

nazaj vas najdem, hvaležen da me niste zapustile.

 

Mrve mojega kruha, rasle boste spet nazaj,

če vas jaz bom ljubil, živele boste vekomaj.

 

<< ritorna <<