B r i c i o l e d e l m i o p a n e
Briciole
del mio pane, lungo la strada smarrite.
Briciole del mio pane, con altro pane sostituite;
talvolta
vi ritrovo improvvisamente,
tra
i fogli ingialliti di vecchi scritti della mia gente.
Briciole del mio pane, impresse in un libro di preghiere,
alimento
della mia infanzia con il quale la nonna mi nutriva tutte le sere.
Briciole del mio pane nascoste tra le note di vecchi canti,
risuonate
ancora fresche e spumeggianti come l’acqua delle
sorgenti.
Briciole
del mio pane, appiccicate sulla bocca di un anziano,
ritornate
subito fresche e croccanti, basta sapere prenderlo per mano.
Briciole del mio pane, ovunque sparpagliate,
stupidamente abbandonate, ma mai dimenticate.
Briciole
del mio pane, pure io vi ho calpestato;
oggi
vi cerco e vi ritrovo, vi ringrazio per non avermi abbandonato.
Briciole
del mio pane, tornerete a lievitare!
Una lingua non muore, finché qualcuno la sa amare.
Mrve
mojega kruha
Mrve
mojega
kruha, po poti
izgubljene.
Mrve
mojega kruha, z drugim kruhom nadomeščene.
Včasih
vas najdem med našimi starimi pravljicami skrite,
začuden
obstanem kako ste čudovite.
Mrve
mojega kruha, vtisnjene v molitveniku,
ste
bile prva hrana s katero me je vsak dan dojila moja nona
Mrve
mojega kruha, skrite med strunami mojih pesmi,
ste
vedno sveže
in peneče kot voda kadar iz izvira teče.
Mrve
mojega kruha, na usta starca prilepljene,
spet
se vračate sveže,
samo če za roko nekdo ga pospremi.
Mrve
mojega kruha, okoli mene povsod raztresene,
po
neumnosti zapusčene, a nikoli pozabljene.
Mrve
mojega kruha, tudi jaz sem vas tlačil;
spoznal
da sem se zgrešil.
Danes
vas isčem povsod kjer ste bile,
nazaj
vas najdem, hvaležen da me niste zapustile.
Mrve
mojega kruha, rasle boste spet nazaj,
če
vas jaz bom ljubil, živele boste vekomaj.